aleksandra@psihoterapija-bajt.si
041 728 110

Šole transakcijske analize

Aleksandra Deu Bajt

 

TRANSAKCIJSKA ANALIZA

Transakcijska analiza (TA) je teorija osebnosti in sistematična psihoterapija za osebno rast in spreminjanje. Kot teorija osebnosti je TA oris psihološke strukture človeka in v ta namen uporablja tridelni model ego stanj, s katerim si lahko pomagamo k razumevanju človekovega delovanja. TA nam daje tudi osnovo za teorijo komunikacije, ki analizira odnose med ljudmi tako v zasebnem kot v poslovnem življenju. Kot pomembno orodje za razumevanje otrokovega razvoja  in psihopatologije nam TA razlaga, kako nastanejo naši sedanji življenjski vzorci, ki izvirajo iz otroštva. Ponuja nam vpogled v to, kako v odraslem življenju znova in znova preigravamo otroške strategije, s katerimi sami sebi povzročamo škodo in trpljenje. Na praktičnem področju TA uporabljamo kot sistem za psihoterapijo. Uporabna je pri zdravljenju vseh vrst psiholoških motenj, od vsakdanjih življenjskih težav do hudih psihoz.

RAZVOJ IN POMEMBNEJŠE SMERI TRANSAKCIJSKE ANALIZE

Transakcijsko analizo (TA) je utemeljil Eric Berne, Američan kanadskega rodu, v 60-ih letih prejšnjega stoletja. S specializacijama iz kirurgije in psihiatrije se je začel izobraževati kot psihoanalitik, a zaradi svojega razmišljanja, ki je v marsičem odstopalo od takrat uveljavljene freudovske psihoanalitične doktrine, nikoli ni dokončal svoje specializacije za psihoanalitika. Po tretji zavrnitvi newyorškega psihoanalitičnega inštituta se je odločil, da bo zgradil svoj pristop k psihoterapiji, ki bo temeljil na učinkovitem, ciljno naravnanem zdravljenju in uporabi laičnega jezika za lažje sodelovanje med klientom in terapevtom. Zaradi nenadejanega uspeha l.1964 izdane Bernove knjige Igre, ki jih igrajo ljudje (Games People play), je postala TA v ZDA modna muha.  Izrazi iz TA, kot so ''OK-OK'', ''stroke (potrditev)'' in ''game'' (igra), so prešli v vsakdanji jezik, neglede na to, da razen strokovnjakov večina ljudi ni razumela globjega pomena. TA je tako prišla v neke vrste krizo, ko je njena popularnost ogrozila kredibilnost resne stroke.A  avtorji  in analitiki, ki  so po Bernovi zgodnji smrti l.1970 transakcijsko analizo nadalje gradili in razvijali, so prispevali k temu, da je danes TA v svetu priznan in upoštevan psihoterapevtski pristop v psihoterapiji, svetovanju in izobraževanju.Danes je splošno uveljavljenih več šol TA:

KLASIČNA ŠOLA TA

Razvil in utemeljil jo je Eric Berne skupaj s sodelavci – to so bili ljudje, ki so v San Franciscu obiskovali njegove seminarje. Nekateri od njih so po Bernovi smrti TA razvijali naprej po njegovih načelih. Klasično šolo so s svojimi pomembnimi orodji in metodami nadgradili Steve Karpman, (razvil je dramski trikotnik); Claude Steiner, (skriptna matrica, ekonomija strouka in radikalna psihiatrija); Jack Dusay (egogram);  Franklyn Ernst (OK Corral - diagram življenjskih pozicij); Taibi Kahler  (drajverji/miniskript);  Fanita English (reketi, episkript) in  Richard Erskine (skriptni sistem).

Klasični pristop je kognitivno-bihevioralni pristop, ki se ukvarja tudi s čustvi. Terapevt pri svojem delu uporablja diagrame, ki so enostavno razumljivi; klientu pomagajo razumeti problem iz njegovega ego stanja Odrasli in hkrati spodbujajo intuitivno moč Otroka. Cilj terapije je doseči razumevanje Odraslega  prek ozaveščanja bistva problema. Ko pride do uvida, terapevt klienta (v ego stanju Odrasli) vodi k sklenitvi dogovora o osebnostni spremembi. Ta vključuje spremembe v razmišljanju in vedenju, posledično osvobajanje od skripta ter drugačno počutje. Ultimativna cilja terapije sta človeška svoboda in avtonomija.

Metode, ki jih klasični terapevt uporablja, si sledijo takole:

1)  Strukturalna analiza; analiza ego stanj  s pomočjo modela intrapsihične strukture (Parent / Starš; Adult/ Odrasli; Child/Otrok), nam da naslednje informacije o:

a) Kontaminacijah: ego stanje Odrasli je lahko ''okuženo''s strani ego stanja Otroka ali Starša, ali obeh. Do tega pride, ko eno ego stanje vdre skozi mejo drugega (kar se lahko zgodi, ker so meje med ego stanji šibke). Ko pride do okužbe, ego stanje Odrasli ni več objektivno, ker so ga preplavila naučena prepričanja ali prepričanja iz otroštva. Delovanje Odraslega tako prevzameta ali Otrok ali Starš, ali oba. Primer: uporaba predsodkov je tipični primer okužbe Odraslega ego stanja z egostanjem Starš - na primer: '' Mesto ženske je za štedilnikom''.

b)  Izključitvah: pri izključitvah so meje ego stanj trdne in neprepustne. Izključitev pomeni, da je izključeno eno ali celo dve ego stanji. Če sta izključeni dve ego stanji, tretje ego stanje imenujemo konstantno oz. izključujoče. Izključitev ni nikoli popolna, njen obseg je odvisen od dane situacije. Primer:  oseba z izključenim Otrokom in druga oseba z izključujočim Otrokom (pri tej sta izključena Odrasli in Starš), pogosto vzpostavita simbiotičen odnos: To pomeni, da ena oseba uporablja samo ego stanje Otrok, druga pa ego stanji Starš in Odrasli: obe osebi skupaj imata en komplet ego stanj.

c) Porazdelitvi psihične energije:   vodilno je tisto  ego stanje, ki ima v danem trenutku največ psihične energije. To stanje se imenuje ''izvršilno ego stanje''. Včasih ga občutimo kot svoj pravi jaz, včasih pa tudi ne. Eric Berne je razvil koncept psihične energije (v originalu cathexis oz. kateksa), ki se giblje med ego stanji in stalno spreminja obliko (od vezane do nevezane, svobodne, aktivne...)  

2) Transakcijska analiza je  sistem analize transakcij kot osnovnih enot komunikacije med dvema ali več osebami. Transakcija je sestavljena iz transakcijskega stimulusa (dražljaja) in transakcijskega odgovora. V transakcijski analizi za razlago komunikacije med dvema osebama ali več uporabljamo model ego stanj. Transakcijska analiza razkriva, katero ego stanje v določenem trenutku pošilja transakcijo – Starš, Odrasli ali Otrok. Poznamo več tipov transakcij: komplementarne, pri katerih transakcijski odgovor pošlje isto ego stanje, kateremu je bilo sporočilo namenjeno; križne transakcije, pri katerih odgovori drugo ego stanje, torej ne tisto, ki mu je bilo sporočilo namenjeno. Komplementarne transakcije se lahko nadaljujejo v nedogled, medtem ko se pri križni transakciji komunikacija prekine. Ulteriorne ali prikrite dvojne transakcije so tiste, pri katerih oseba hkrati pošilja dve sporočili na različnih ravneh: odkrito sporočilo na socialni ravni in prikrito sporočilo na psihološki ravni.

3) Analiza iger

Psihološke igre igramo v skladu z vnaprej postavljenimi pravili in vzorci, ki se jih ne zavedamo. Igro prepoznamo po tem, da igralca vedno znova ponavljata isto serijo samodestruktivnih transakcij,a  njuni ego stanji Odrasli se tega se ne zavedata. Igra je vedno sestavljena iz serije prikritih (ulteriornih) transakcij izven zavedanja Odraslega, vsebuje element presenečenja ali zmede in se konča tako, da igralci občutijo reketna (izsiljevalska) čustva.

Eric Berne je razvil t.i. ''Formula G'' analizo iger, ki igri sledi skozi 6 faz:  Con+Gimmick= Response   Switch    Crossup    Payoff (vaba+šibka točka=odziv    preklop    zmeda    izkupiček). Berne je pri analizi iger uporabljal tudi transakcijske diagrame, ki so prikazovali ulteriorne oz. prikrite dvojne transakcije;  - skrivna sporočila obeh igralcev se razkrijejo v trenutku preklopa (Switch).

Goulding – Kupferjeva analiza pravtako uporablja transakcijski diagram, vendar s petimi fazami: ''Social opener'' oziroma otvoritev igre na socialni ravni: gre za neposreden dražljaj    Con oziroma vaba ali sočasno sporočilo na psihološki ravni, s katerim igralec prikrito sporoča mnenje o sebi odgovor na prikrito sporočilo    Payoff oz.izkupiček v obliki slabih (reketnih) čustev.

Steve Karpmann je razvil orodje za analizo iger, ki se imenuje ''dramski trikotnik''; trdi, da ljudje med igrajnjem  igre izmenično vstopajo v tri skriptne vloge: Reševalca, Preganjalca in Žrtve, ki se med seboj odpisujejo. Igralci med igro izmenjujejo vloge, preobrati oz. prestopi iz vloge v vlogo pa ustrezajo preklopu (Switch) v Bernovi G-analizi.  Kasneje je A.Choy razvil antitezo dramskemu trikotniku, ki se imenuje ''zmagovalni trikotnik s pozicijami ''skrben'', ''asertiven'' in ''občutljiv''.  

4) Analiza skripta

Skript je predzaveden in predverbalen življenjski načrt, ki ga razvijemo v zgodnjem otroštvu in ga ''prisilno'' živimo vse svoje življenje.

Z razkritjemskripta razumemo, zakaj se ljudje obnašajo, kot se. Kadar ljudje igrajo igre, se spuščajo v boleče izmenjave in to ponavljajo vedno znova. Vsak izkupiček igre služi okrepitvi skripta; misli, s katero potrdimo in okrepimo skript,  se ne zavedamo. Ko smo ''v skriptu'', skušamo odrasle probleme (tukaj in zdaj) razreševati s preigravanjem naših otroških strategij, ki so nam nekoč služile za razumevanje sebe, drugih in sveta, zdaj pa so preživete in nekoristne, celo škodljive. Rezultat takega reševanja problemov je boleč; znova si potrdimo prepričanje, ki smo si ga kot majhni otroci (0-7 let starosti) ustvarili o sebi, drugih in svetu. Vsaka potrditev skriptnega prepričanja nas pripelje korak bliže skriptnemu izkupičku oz. zaključnemu prizoru. Skript nam ''pomagajo'' ohranjevati in krepiti tudi starši; ne morejo nam ga predpisati, toda njihova sporočila imajo velik vpliv na otrokove skriptne odločitve. Analiza skripta loči verbalna starševska sporočila (zapovedi) od neverbalnih (prepovedi). Z uporabo Steinerjeve skriptne matrice lahko spoznamo, kako in od katerih starševskih ego stanj je klient prejel prepovedi, zapovedi in programiranje.

ŠOLA  KATEKSE (CATHEXIS SCHOOL)

Ta pristop je razvila Jacqui Schiff leta 1974. Delala je v glavnem z mladimi ljudmi, ki so imeli shizofrenijo. Ta duševna bolezen je takrat veljala za neozdravljivo. V nasprotju z E. Bernom je bila prepričana, da ego stanje Starš ni fiksirano, temveč ves čas vase integrira nova sporočila, kar omogoča spremembo. S tehniko prestarševanja (Reparenting), ki je temeljila na ugotovitvi, da je pri pacientih psihoza posledica destruktivnih in inkonsistentnih starševskih sporočil, je dosegala dobre rezultate.  S povabilom pacientu, da regresira v zgodnje otroštvo,  je ''nori Starš'' izgubil katekso oz. psihično energijo. Medtem je bil terapevt v vlogi pozitivnega, konsistentnega in negujočega starša in je pacientu  skozi negujočo  simbiozo v novi (terapevtski) družini ponudil novo izkušnjo vzgoje in odraščanja. Novo ego stanje Starš je prevzelo katekso in pacientu omogočilo zdravo odcepitev od simbiotičnega odnosa. Ultimativni cilj terapije v psihoterapiji šole katekse je bil vzgojiti (pre)velike otroke v zdrave odrasle.

Program šole katekse je uporabljal tudi nekoliko kontroverzne metode in kritike so se okrepile, ko je v eni izmed seans umrl mlad pacient. Kljub temu pa nekateri vpogledi in metode ostajajo pomembni v TA teoriji in praksi. Najpomembnejši koncepti v prestarševanju so koncept štirih oblik pasivnega obnašanja, simbioza, odpisovanje, odpisovalna matrica, redefiniranje in referenčni okvir.

 

ŠOLA NOVE ODLOČITVE

Šolo nove odločitve sta utemeljila Bob in Mary Goulding, člana Bernovih  seminarjev v San Franciscu. V teoretični TA pristop sta integrirala Perlsove tehnike gestalt terapije (kot n.pr.tehniko dveh stolov) in jih uporabljala za neposredno delo s konflikti med ego stanji. Model Gouldingov je bil zasnovan kot rezidenčni maraton, ki je trajal od enega tedna do celega meseca. Bernova '' ozdravitev pacienta'' v šoli nove odločitve postane ''terapevt omogoča proces, v katerem se pacient ozdravi sam''(moč je v pacientu). Odgovornost je na strani pacienta, ki ga terapevt od samega začetka spodbuja, naj bo ''gospodar'' svojega mišljenja, čustvovanja in vedenja. Konfrontacija je pomembno orodje tehnike nove odločitve.Cilj metode nove odločitve je sprememba določene skriptne odločitve v ego stanju Otroka; ker so bile zgodnje odločitve sprejete v ego stanju Otroka kot odgovor na starševske zapovedi in prepovedi, mora biti tudi sprememba oz.nova odločitev sprejeta v istem ego stanju. Ko so klienti igrali igre in z njimi potrjevali zgodnje odločitve, sta Gouldingova z njimi delala na slabih občutkih izkupičkov oz. reketnih čustvih. Reketna čustva so namreč povezana z nastankom zgodnjih odločitev, zato je terapija osredotočena na ego stanje Odrasli 1 v Otroku, ki ga imenujemo tudi mali profesor. Proces je usmerjen na zamenjavo zgodnje odločitve za novo, ustreznejšo odločitev, ki klientu omogoči (znova) postati to, kar je.Transfer kot orodje terapije se v tej metodi ne uporablja. Če terapevt zazna, da klient nanj projecira vsebine iz njegove preteklosti, ga povabi k delu z dvema stoloma in vzpostavitev dialoga z osebo iz svoje preteklosti ali delom sebe.Poleg tehnike nove odločitve, prepovedi in zgodnjih odločitev je pomemben prispevek šole nove odločitve k TA tudi teorija zastojev, ki razlaga in predlaga terapevtske intervencije za tri stopnje zastojev, povezanih z zgodnjimi odločitvami. 

 ŠOLA RELACIJSKE TRANSAKCIJSKE ANALIZE

Relacijski pristop k psihoterapiji sta na začetku drugega tisočletja utemeljili Helena Hargarden in Charlotte Sills. Relacijska psihoterapija v središče postavlja odnos med klientom in terapevtom in razkriva nezavedne procese, ki med njima potekajo. Njun odnos je pogoj za uvid in spremembo: klient v terapijo prinese odnos s samim seboj in z osebami v njegovem življenju -  to velja tudi za terapevta.Terapevt v terapevtskem procesu išče pomembne vzporednice med njunim odnosomin odnosi, ki jih klient doživlja z drugimi ljudmi v svojem življenju. Pri tem terapevt v odnosu predstavlja avtentičen objekt in uporablja sebe, da se s klientom povezuje tukaj in zdaj. Transfer in kontratransfer sta glavni gonili procesa in empatične transakcije so primarne terapevtske intervencije, ki jih terapevt uporablja. Sprememba, ki se zgodi v transferju, je zato dvojna: klient se spremeni, a tudi terapevt z izstopom iz svojega skripta spremeni svoj vzorec povezovanja.

Med glavne teoretične koncepte relacijske transakcijske analize štejemo strukturalni model tretjega reda. Kot intervencije uporabljamo empatične transakcije, pomembne pa so tudi interpretacije procesa v odnosu klient-terapevt tukaj in zdaj.

 

INTEGRATIVNA SMER V PSIHOTERAPIJI TRANSAKCIJSKE ANALIZE

Integrativno transakcijsko analizo je razvil  Richard Erskine v sodelovanju  z Rebecco Trautmann in Janet Moursund. Šola se je razvijala od začetka 90-ih let prejšnjega stoletja in danes predstavlja eno najmočnejših psihoterapevtskih smeri. Kohutova psihologija selfa, Perlsova gestalt teorija in Rogersova osebnostno naravnana psihoterapija so najmočnejše vplivale na razvoj in utemeljevanje integrativne psihoterapije.Temeljni koncept integrativne psihoterapije kontaktni medosebni terapevtski odnos. V procesu klient razrešuje zgodnjo razvojno travmo, ki je povzročila fiksacijo ego stanj Starša in Otroka s ciljem integracije odcepljenih delov osebnosti.

Tri najpomembnejše metode so povpraševanje, uglaševanje in vpletenost. Kombinacija vseh treh tvori empatično terapijo, ki povečuje klientovo zavedanje. K pomembnim metodam spada tudi 8 relacijskih potreb, ki niso patološke narave in se jih trudimo zadovoljevati vse življenje skozi kontakt in odnose z drugimi. Model ključavnice medsebojno prepleta vse te metode in definira funkcijo vsake izmed njih. Skozi kontakt z uglašenim in vpletenim terapevtom klient izkusi nov odnos, ki nadomesti prejšnja avtomatična prepričanja in vedenja. Cilj terapije je izboljšati klientove odnose na vseh področjih njegovega življenja.

 DRUGI PRISTOPI

Poleg omenjenih obstajajo tudi druge smeri, ki so se in se še razvijajo na področju TA. Najbolj poznane med njimi so duhovna smer (Mellor, Clarkson in et al.),  telesna smer (Cassius, Cornell et al.) in personalne adaptacije (Kahler, Ware et al.) ____________________________________________________________________________

Viri:

- Adrienne Lee, The Schools of Change;

-Stewart&Joines, TA Today;

-M.Widdowson, 100 Key Points and Techniques;

-Tony Tilney, Dicitionary of Transactional Analysis; 

-Nada Žanko, Osnove transakcijske analize;  

-Petruska Clarkson, Transactional Analysis in Psychotherapy;  

-Barnes, (TAJ), Schools of Transactional Analysis

-C.Sills, Newsletter of ITAA