aleksandra@psihoterapija-bajt.si
041 728 110

Psihoterapevtski pristop

Psihoterapija se je začela razvijati pred približno dvesto leti, pred 150 leti pa je Sigmund Freud utemeljil psihoanalizo, iz katere se je do današnjega dne razvilo veliko število psihoterapevtskih modalitet od psihoanalitične terapije, vedenjske, kognitivne, do gestalt terapije, transakcijske analize in še drugih. Moj pristop je transakcijsko-analitična psihoterapija, ki v središče postavlja odnos med klientom in terapevtom temelji na osnovnem prepričanju JAZ SEM V REDU – TI SI V REDU.

Psihoterapija transakcijske analize

Transakcijska analiza je teorija osebnosti in komunikacije ter sistem za izboljšanje osebnega in socialnega funkcioniranja posameznika. Njen utemeljitelj je Eric Berne, v Kanadi rojeni ameriški psihiater, ki je podvomil v pravilnost psihiatrične doktrine v petdesetih letih prejšnjega stoletja in s svojim pionirskim delom postavil sistem globinske analize in osebnostne spremembe.

Eric Berne

Eric Berne

Filozofija transakcijske analize temelji na spoštovanju in sprejemanju. V središču je odnos JAZ SEM V REDU – TI SI V REDU, kar pomeni, da so ljudje v redu, da imajo kapaciteto za razmišljanje in potencial za spremembo. Ta prepričanja se uresničujejo v enakopravnem terapevtskem odnosu, odprti komunikaciji in sklepanju dogovorov o osebnostnih spremembah, za dosego katerih sta terapevt in klient odgovorna v enaki meri.

Ključni pojmi transakcijske analize

Koncept ego stanj

Strukturalna analiza obravnava tri t.i. ego stanja: Starša, Odraslega in Otroka - to so tri stanja, ki obstajajo v vsakem od nas in tvorijo našo osebnost. Skozi analizo strukture ego stanj lahko spoznamo naše vzorce doživljanja, obnašanja in čutenja, ki so v vsakem od teh delov različni.

Ego stanje Starš sestavljajo zapisi, ki niso naši, ampak so nam bili v prvih letih življenja ''posredovani'' od zunaj - prevzeli smo jih od naših staršev, starih staršev ali drugih pomembnih avtoritet v našem življenju. V Staršu je shranjeno vse, kar so naši starši rekli ali smo jih videli narediti, ko smo bili majhni. Vsak ima svojega Starša, v katerem so shranjeni vsi zunanji dražljaji od rojstva do približno petega leta, zato pravimo, da je to priučeni koncept življenja.

Ego stanje Otrok shranjuje svoje odzive na vse, kar je doživel kot majhen otrok. Čeprav smo zdaj že odrasli, ob podobnem dogodku ponovno začutimo iste občutke, kot smo jih prvikrat. Zato ta prebujeni spomin ni ''fotografski'' spomin, temveč je interpretacija tistega, kar smo videli in slišali in občutili in doživeli. Ker kot majhne osebice nismo bili samostojni, nismo znali govoriti in se iz svojih izkušenj nismo še nič naučili, večino Otrokove vsebine predstavljajo čustva.

V egu stanje Odrasli so zaznave, ki smo jih oblikovali skozi doživljanje, preizkušanje in raziskovanje. To imenujemo tudi miselni koncept življenja, saj smo ga oblikovali s svojim lastnim dojemanjem življenja. Odrasli se začne oblikovati od približno desetega meseca naprej in se krepi skozi proces odraščanja.

pristop

Analiza transakcij

Analiza transakcij s pomočjo modela ego stanj raziskuje socialno in psihološko raven komuniciranja med ljudmi. Transakcija je enota medčoveškega odnosa: če se srečata dva človeka, bo eden od njiju spregovoril oziroma na kak drug način pokazal, da se zaveda prisotnosti drugega (temu pravimo transakcijski dražljaj). Sogovornik bo prvemu odgovoril in to se imenuje transakcijski odgovor. Namen analize je dognati, kateri del osebe – Starš, Odrasli ali Otrok, prevladuje v dražljaju in kateri v odgovoru.
Transakcije so lahko odprte, direktne, ali pa pod njimi poteka še ena, skrita psihološka raven sporočanja, ki je močnejša od prve. Analiza transakcij nam omogoči vpogled v način našega komuniciranja in razumevanje naših odnosov, pa tudi konfliktov z drugimi.

Analiza življenjskega skripta

Življenjski skript je zgodba našega življenja, ki smo jo napisali v zgodnjem otroštvu, ko smo si poskusili odgovoriti na vprašanja kakšni smo mi, kakšni so drugi, kakšen je svet in na kakšen način je vredno živeti življenje. Zgodbo smo ''napisali'' na podlagi naših zgodnjih odločitev o strategiji preživetja v sovražnem svetu. Na vsebino našega skripta so v veliki meri vplivali tudi naši starši s svojimi stališči in vrednotami.
Kot odrasli se ne zavedamo več našega življenjskega načrta, a mu kljub temu zvesto sledimo vse do konca. Analiza življenjskega skripta nam ponudi odgovor na vprašanje, kako smo postali taki, kakršni smo. Ta vpogled nam omogoči spreminjanje življenjskih odločitev, ki smo jih sprejeli, ko smo bili premajhni za zavest o tem, da imamo na razpolago več možnosti.

Analiza iger

Ljudje se naučimo igranja psiholoških iger v otroštvu, ker so v tem obdobju pogosto najboljši odgovor na družinske in življenjske situacije, s katerimi se soočimo. Tako nadaljujemo tudi, ko odrastemo, čeprav večina iger vodi v težave. Odrasli jih igramo zato, da dobimo potrditev naše življenjske pozicije, si zapolnimo čas in se izognemo intimnosti. Igre se ponavljajo vedno na enak način. Ljudje igramo tiste, ki jih imamo najrajši in vsakič gremo skozi iste faze po istem vzorcu, brez zavedanja, da to počnemo. Šele na koncu igre se, soočeni s slabim občutkom – dobičkom igre, včasih vprašamo: ''Zakaj se mi to vedno znova dogaja?''
Analiza iger razkrije ponavljajoče se vzorce, posledice, našo motivacijo za igranje in ponudi možnosti za spremembo.