aleksandra@psihoterapija-bajt.si
041 728 110

Strouk kot enota priznanja obstoja v psihoterapiji transakcijske analize

Izraz ''stroke'' v angleščini pomeni božati. Utemeljitelj transakcijske analize Eric Berne je s to besedo opisal zadovoljevanje osnovne človeške potrebe po pozornosti, kontaktu in potrditvi s strani drugega človeka. V slovenščini nimamo ustreznega prevoda za stroke, zato uporabljamo poslovenjen izraz ''strouk'', včasih pa tudi ''potrditev''.  Strouki so enako pomembni za psihološko preživetje kot hrana in voda za fizično preživetje.

Potreba po strouku se skozi življenje razvija: dojenček potrebuje predvsem fizični stik z mamo, božanje in pestovanje, ko odraščamo, pa nam je vedno pomembnejša potrditev s strani okolice. Zadovoljevanje potrebe po potrditvi je temeljnega pomena za kakovost življenja prav vsakega od nas. Nasmeh, zamah z roko,  pa tudi grd pogled ali žaljivka -  vse to so strouki, ki nam dajejo sporočilo, da je naša eksistenca priznana, torej da obstajamo. Vsak kontakt je zamenjava stroukov med dvema osebama. Strouki so lahko:

-  verbalni ali neverbalni: strouk je lahko neverbalen, običajno pa je kontakt z drugo osebo mešanica obojega;

- notranji ali zunanji: notranji v obliki fantazij ali samohvaljenja, zunanji pa s strani druge osebe. Slednji so pomembni za zdravo življenje;

-  pozitivni ali negativni: nekateri ljudje, ki kot otroci niso dobivali pozitivnih potrditev, so se naučili zadovoljevati svojo potrebo z iskanjem negativnih potrditev. Običajno so negativni strouki boleči  (lahko so tudi v obliki udarcev),  a so kljub temu boljši kot nič, kajti brez potrditve ne obstajaš;

-  pogojni ali brezpogojni: otroci potrebujejo brezpogojne potrditve s strani staršev, kajti brezpogojna potrditev je povezana z obstojem, pogojna pa se povezuje s tem, kaj delaš.

Stroukiranje spodbuja vedenje, na katerega je usmerjeno. Če otrok ne more priti drugače do strouka, kot da ga ''izsili'' od prezaposlenega ali nezainteresiranega starša, je to zanj sporočilo, da je negativni strouk edino, kar lahko dobi. Zato ponavlja vedenje, ki ga vedno pripelje do negativnega strouka. Na primer: 4-letna Anika je najmlajša od treh otrok. Starši so zaposleni in iz službe pridejo utrujeni in želijo imeti mir.  Anikina strategija za pridobivanje strouka so izbruhi jeze in kričanja, ki navadno privedejo do jeze ali udarcev s strani staršev. Tako vedenje bo verjetno uporabljala tudi kot odrasla, ker drugače ne zna dobiti strouka. Claude Steiner v svojem delu ''Scripts People Live'' (1974) pravi, da nam starši posredujejo pet zapovedi v zvezi s strouki z namenom, da bi nas lažje kontrolirali in nas naučili, da je količina stroukov omejena. Tako si pridobijo monopolni položaj  nad strouki, mi pa ta pravila upoštevamo in preživimo življenje v večjem ali manjšem pomanjkanju stroukov:

-   ne daj strouka drugemu (manj bom vreden, če pohvalim drugega);

-    ne prosi za strouk, ko ga potrebuješ (Anikin primer: raje imej izbruh jeze in boš dobil negativni strouk);

-    ne sprejmi strouka, ko ga dobiš (po domače temu pravimo ''ne zna sprejeti komplimenta'');

-    ne zavrni strouka, ki ga nočeš ali ne potrebuješ (na primer: uspešna manekenka sprejme komplimente za lepoto, hkrati pa si želi, da bi ji kdo dal strouk za njeno inteligenco);

-   ne daj strouka samemu sebi (raje samega sebe kritiziraj ali pa ga pričakuj od drugih).

 V resnici so strouki na razpolago v neomejenih količinah, če zavržemo omejujoča pravila, ki smo jih dobili od staršev in zaživimo spontano in svobodno življenje.  Lahko damo strouk, ko želimo. Če potrebujemo strouk zase, ga lahko zahtevamo. Lahko sprejmemo iskren strouk, ki nam ga da drugi (obstajajo namreč tudi neiskreni, ''plastični'' strouki). Če nam strouk ni všeč, ga lahko zavrnemo. Lahko uživamo v dajanju stroukov sebi.