Psihoterapija za starše: kakšno pohvalo potrebuje naš otrok?

Moja babica je verjela, da preveč hvale pokvari otroka. Verjela je tudi, da se z udarci krepi otrokovo spoštovanje do avtoritet. Moja mama in oče sta fizično kaznovanje sicer opustila, a iz njunih ust je le redko prišla pohvala. Današnji starši smo precej drugačni. Sodobne psihološke in psihoterapevtske ugotovitve nas učijo, da otrok za grajenje pozitivne samopodobe potrebuje pohvalo in vzpodbudo. Tudi jaz moji štiriletnici dajem pohvale in se izogibam kritiziranju. To delam zato, da bo zrasla v samozavestno dekle, ki se bo znalo postaviti zase in uveljaviti svoje želje. Imam se za razmišljujočo mamo, ki dobro vzgaja svoje otroke. Ampak zakaj se mi včasih zdi, da je moja pohvala pretirana, celo prisiljena in neiskrena?

Zadnjič sem zasledila članek psihologinje in psihoterapevtke Lynn Margolies, ki pravi, da obstajajo tudi slabe pohvale. Kadar naš otrok neodvisno od nas naredi nekaj, kar nam je všeč in se nam zdi prav, to običajno pomeni, da so bile naše vrednote uspešno prenesene. Te radostne trenutke včasih pokvarimo z nagrado ali s prepoudarjeno hvalo, ki izvira iz anksioznosti, perfekcionizma ali strahu pred otrokovo rastočo samostojnostjo. Namesto da bi se zapeljali po valu skupaj z njim in mu sledili, otroku damo vedeti, da je naredil nekaj, kar smo ga tako ali tako učili ves čas.Ko otrok pokaže motivacijo, da bi premagal izziv, bil prijazen ali pripravljen pomagati, je to odraz razvoja njegove avtonomne osebnosti. Naša neprimerna reakcija mu lahko postavi psihološko oviro na poti v avtonomijo.

Na področjih, kjer otroci vedo, kakšne so naše vrednote, bi moral biti poudarek na ''zrcaljenju'' otrokovega obnašanja in reakcije na uspeh.Anja, 13 let, je bila vesela dobre ocene in mama ji je rekla: ''Čestitam! Vidim, da si ponosna nase. Vem, da si trdo delala in se držala svojega cilja. Kako si se pripravila do takšne vztrajnosti?''Pohvala bi lahko bila izražena tudi na drugačen način: ''Super, saj sem vedela, da si brihtna. Take stvari pričakujem od tebe! Zdaj pa lahko dobiš ta tvoj Iphone!''Mama bi v drugem primeru prezrla Anjina čustva ob doseženem uspehu. Ne bi komentirala vloženega truda, temveč bi izrazila sodbo, svoja pričakovanja in prepričanje, da so ocene (uspešnost)  rezultat inteligence (vrednota).

Mnogo staršev preveč poudarja uspešnost. Otroci sledijo njihovim pričakovanjem, namesto da bi razvijali lastno mišljenje, sledili svojim izbiram in doživljali letom primerne posledice svojih odločitev. Tako se opirajo na zunanje dokaze o svoji vrednosti, namesto da bi jih poiskali v sebi.Podpora naravni motivaciji otroka se pokaže v razvoju občutka za odgovornost, iniciative in kompetentnosti. Če starši postavljajo zahteve in prezrejo naravno motivacijo, se otroci odzivajo z uporništvom in zavračanjem starševske avtoritete, da bi se odtrgali od njih.

Nekaj psihoterapevtskih nasvetov za starše

• Vadite opazovanje in besedno izražanje otrokovih pozitivnih vedenj in čustev.
• Identificirajte predsodke in stereotipe v vašem videnju otroka
• Poiščite področja, kjer vaši otroci potrebujejo vodenje in področja, kjer uporabljajo lastno motivacijo.
• Vadite opuščanje kontrole na področjih, kjer otroci potrebujejo prostor, da se preizkušajo.
• Ponotranjite naslednje dejstvo: ni treba, da ste perfektni, zato da se vaši otroci razvijejo v OK osebe. To velja tudi zanje.
• Neprestano se opominjajte, da lahko prepustite otrokom odločitve, ki so primerne za njihovo starost, hkrati pa jim pomagajte razmišljati o posledicah. Na ta način se bodo naučili uspešnega razmišljanja in vedenja, kadar bodo odvisni sami od sebe.