aleksandra@psihoterapija-bajt.si
041 728 110

Vpliv brezposelnosti na duševno zdravje

 Vpliv brezposelnosti na duševno zdravje

Brezposelnost je več kot težava posameznika in več kot ekonomski problem, razdiralno vpliva na celotne družine in psihološko prizadene tudi najbolj ranljive skupine, otroke in najstnike. Zase govori tudi dejstvo, da so regije, kjer je samomorov največ, hkrati tudi regije, kjer je brezposelnost najvišja.  

Raziskava, ki jo je objavila Ameriška psihološka zveza, je pokazala, da brezposelnost močno vpliva na osebnostne značilnosti in dejansko spreminja človekovo osebnost.Raziskava je v obdobju 2006-2009 zajela 6.769  odraslih Nemcev -  zaposlenih, brezposlenih (manj kot eno leto) in dolgotrajno brezposelnih (več kot eno leto). Na podlagi osebnostnih testov, ki so jih udeleženci izpolnili dvakrat v raziskovalnem razdobju, se je pokazalo, da ima brezposelnost pomembne psihološke posledice. Raziskovalci so uporabili dimenzionalni model, ki vsebuje ''velikih pet'' faktorjev osebnosti:  energija (ekstravertnost, surgentnost), sprejemljivost (naklonjenost, prijaznost), vestnost (skrbnost), čustvena stabilnost (nevroticizem) in odprtost (mentalna odprtost, intelekt).  Pri brezposelnih moških se je pokazalo, da se je njihova sprejemljivost prvi dve leti po izgubi dela dejansko povečala, kar verjetno sovpada s tem, da obstajajo spodbude za iskalce zaposlitve, ki vplivajo na to, da se ti obnašajo prijetno in si s tem večajo možnost zaposlitve. Trudijo si biti prijazni tudi zato, da pomirijo svojo okolico.  Ugotovili so, da se je raven tega osebnostnega faktorja s časom opazno znižala, medtem ko  se je pri ženskah faktor sprejemljivosti konstantno nižal z vsakim letom brezposelnosti.

Podobni trendi so se pokazali tudi pri opazovanju preostalih osebnostnih faktorjev, na primer odprtosti in ekstravertnosti:  daljši čas brezposelnosti ima za posledico zniževanja faktorja odprtosti pri moških in ženskah.

Tudi druge raziskave po svetu so dokazale, da izguba dela  vpliva na pojav duševnih in telesnih težav ter zmanjšanega zadovoljstva v partnerskih in družinskih odnosih. Daljše kot je obdobje brezposelnosti, večja je verjetnost za pojav anksioznih in depresivnih stanj, psihosomatskih težav, slabe samopodobe ter pomanjkanja samozavesti. Pri posameznikih, ki že imajo katero od psihičnih težav, se intenzivnost le-teh s časom povečuje. Prizadeti posamezniki se počutijo stigmatizirani in posledično se slabšajo njihovi stiki z okolico ter odnosi z bližnjimi in prijatelji. Brezposelni so torej stigmatizirani ne samo s strani družbe, ki jih pogosto vidi kot manjvredne, temveč tudi zaradi psihološko pogojenih težav, ki jih pahnejo v začaran krog neuspeha pri iskanju zaposlitve.

Trenutno so brezposelnim sicer na voljo poklicni svetovalci na Zavodu za zaposlovanje in njihovih koncesionarjih, vendar je pomoč, ki jo nudijo, predvsem usmerjena v karierno svetovanje, pomoč pri pisanju prošenj za zaposlitev in učenje uspešne samopredstavitve. Tudi delavnice, ki se jih udeležujejo brezposleni imajo podobno tematiko – kako do zaposlitve?  V primerih, ko prevzame posameznika obup, se lahko obrne po pomoč na prostovoljne telefonske linije, kot je na primer Samarijan. Omenjene oblike pomoči so vsekakor dobrodošle, vendar med omenjenima dvema oblikama pomoči manjka ena bistvena, in to je nudenje psihične opore in psihoedukacije tistim, ki se borijo z duševnimi stiskami in težavami, povezanimi z njihovo osebno situacijo. S tem zavedanjem bi morala država poleg izobraževanja brezposelnih v smeri učinkovitega iskanja zaposlitve ter spodbujanja delodajalcev skozi programe psihosocialne podpore poskrbeti za reševanje psiholoških težav, pa tudi za preventivno psihosocialno pomoč.

 Pomoč, ki jo nudimo v naši podporni skupini za brezposelne v Ljubljani, je strukturirana tako, da udeleženci poleg izmenjave mnenj in pogovora o težavah in stiskah dobijo konkretno pomoč v obliki psihoedukacije. Seznanjajo se s temami iz psihologije, ki so neposredno povezane z njihovimi težavami. Spoznavajo, da se lahko človek počuti bolje in bolj optimistično tudi brez pomirjeval in antidepresivov, ki so včasih potrebni, vendar pogosto le še pripomorejo k občutku nemoči ali sprijaznjenosti z ''izgubaško'' življenjsko pozicijo. Pridobivajo orodja za uspešnejše spoprijemanje z življenjskimi težavami, za boljše komuniciranje z bližnjimi in okolico in izboljšujejo svojo samopodobo.

Več informacij o podporni skupini za brezposelne lahko dobite na www.psihoterapija-bajt.si ali na 041 728 110 (Aleksandra)

Viri: “Personality Change Following Unemployment,” by Christopher J. Boyce, PhD, and Alex M. Wood, PhD, University of Stirling and University of Manchester; Michael Daly, PhD, University of Stirling; and Constantine Sedikides, PhD, University of Southampton, Journal of Applied Psychology; online, Feb. 9, 2015.